Predsednik Portugalske

Portugalska tretja republika ima polpredsedniški sistem. Za razliko od večine evropskih predsednikov, ki imajo večinoma ceremonialno vlogo, ima portugalski predsednik precej obsežna pooblastila. Čeprav sta portugalski premier in parlament tista, ki nadzorujeta večino vsakodnevnih zadev v državi, ima portugalski predsednik pomemben vpliv in avtoriteto, zlasti na področju nacionalne varnosti in zunanje politike (vendar manj kot drugi "polpredsedniški sistemi, kot sta Francija ali Romunija). Predsednik je vrhovni poveljnik oboroženih sil, ima najvišjo državno oblast in prekaša vse druge politike.

Največja moč predsednika je njegova sposobnost, da izbere predsednika vlade. Ker pa ima skupščina republike izključno pristojnost, da razreši vlado, mora predsedniku vlade, ki ga imenuje predsednik, zaupati večina predstavnikov v skupščini, sicer se lahko sooči s predlogom nezaupnice. Predsednik ima diskrecijsko pravico za razpustitev parlamenta, ko se mu to zdi primerno (na Portugalskem pogovorno znano kot "atomska bomba"). Predsednik Sampaio je to pooblastilo konec leta 2004 uporabil za odstranitev kontroverzne vlade Pedra Santane Lopesa, kljub temu, da je vlada v parlamentu uživala absolutno podporo. Leta 2003 je predsednik Sampaio posredoval tudi za omejitev portugalskega sodelovanja v iraški vojni - kot vrhovni poveljnik oboroženih sil je prepovedal napotitev portugalske vojske v vojno, s katero se osebno ni strinjal, in se spopadel s takratnim premierjem Joséjem Manuelom Barrosom.

Pred revolucijo nageljnov so se pooblastila predsedstva zelo razlikovala; nekateri predsedniki so bili navidezni diktatorji (kot sta bila Pais in Carmona v njegovih zgodnjih letih), drugi pa so bili le malo več kot vodilne figure (na primer Carmona v poznejših letih, Craveiro Lopes in Américo Tomás; v času njihove uprave je vrhovno oblast imel António de Oliveira Salazar, predsednik vlade).

Po portugalski ustavi, sprejeti leta 1976, je bil po revoluciji nageljnov 1974 predsednik izvoljen za petletni mandat; število mandatov, ki jih je lahko opravljal predsednik, pa ni bilo omejeno, vendar predsednik, ki opravlja dva zaporedna mandata, v naslednjih petih letih po izteku drugega mandata ali v naslednjih petih letih po odstopu ne sme več opravljati funkcije.^[2] Uradna rezidenca portugalskega predsednika je palača Belém.

Predsednik je izvoljen v dvokrožnem sistemu: če noben kandidat ne doseže 50% glasov v prvem krogu, se kandidata z največ glasovi soočita v drugem krogu, ki poteka dva tedna pozneje. Do zdaj je bil drugi krog potreben le enkrat, med predsedniškimi volitvami leta 1986. Do danes so bili vsi izvoljeni predsedniki od revolucije nageljnov za dva zaporedna mandata in predsedniki so dosledno uvrščeni med najbolj priljubljene politične osebe v državi. V zadnjem času pa je priljubljenost nekdanjega predsednika Aníbala Cavaca Silve strmo padla, zaradi česar je postal druga najmanj priljubljena politična osebnost v državi, tik nad premierjem, in prvi portugalski predsednik po letu 1974, ki je imel negativno priljubljenost.^[3]

Če predsednik med opravljanjem funkcije umre ali postane nesposoben, funkcijo prevzame predsednik skupščine, in sicer z omejenimi pooblastili, dokler po novih volitvah ne nastopi nov predsednik.

Glej članek: Seznam predsednikov Portugalske

Portugalski predsednik često opravlja uradne državne obiske v tujih državah. Portugalski predsedniki so Republiko Slovenijo doslej obiskali dvakrat. Nazadnje je bil med 30. majem in 1. junijem 2021 v Sloveniji Marcelo Rebelo de Sousa.

Živita še 2 nekdanja portugalska predsednika:

• António Ramalho Eanes (1976–1986)
• Aníbal Cavaco Silva (2006–2016)

• Seznam predsednikov Portugalske
• Politika Portugalske

1. ↑ Miguel Santos (23. september 2015). »E agora um tema sensível: os políticos são mal pagos?«. Observador (v portugalščini). Lisbon. Pridobljeno 12. oktobra 2016. Todos os salários de detentores de cargos políticos são calculados em função do salário bruto do Presidente da República — 6 668 euros brutos (a que acresce 25% de despesas de representação).
2. ↑ »Constitution of the Portuguese Republic« (PDF). Assembly of the Republic. 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 3. marca 2016. Pridobljeno 6. junija 2014.
3. ↑ Francisco Teixeira (21. april 2011). »Cavaco é o primeiro PR com popularidade negativa«. Diário Econónmico (v portugalščini). Lisbon. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. septembra 2016. Pridobljeno 16. oktobra 2016.

• Uradno spletno mesto