Zvezdni katalog

Najstarejše znane zvezdne kataloge so izdelali kitajski astronomi.

Vsekakor velja omeniti zvezdni katalog, ki ga je leta 137 objavil Ptolemaj kot del svojega dela Almagest. Njegov katalog navaja lege 1028 zvezd, vidnih iz Aleksandrije do navideznega sija 4^m in nekaj šibkejših. Uporabljali so ga preko 1.000 let in je temeljil na zgodnejšem Hiparhovem. Dolgo časa so mislili, da je Ptolemaj posnel ta koledar, čeprav danes izgubljen, z navadno ekstrapolacijo. Z novejšimi raziskavami sistematskih in statističnih napak pa so pokazali da sta Hiparhov in Ptolemajev zvezdni katalog vseeno bolj sorodna, vendar natančna povezava ni znana.

V rabi sta dve vrsti poimenovanja zvezd. Eno izvira iz Bayerjeve Uranometrie iz leta 1603 in velja za svetle zvezde. Ime je sestavljeno iz grške črke in rodilnika imena ozvezdja v katerem se navidezno nahaja. Primera sta α Kentavra (α Cen) (Centaurus - Centauri) ali γ Laboda (γ Cyg) (Cygnus - Cygni). Glej Bayerjevo poimenovanje.

Glavna težava Bayerjevega poimenovanja je bilo pomanjkanje grških črk, saj jih je kmalu začelo zmanjkovati, ko so odkrivali vse temnejše zvezde. John Flamsteed je leta 1725 v Historia coelestis Bitannica vpeljal način poimenovanja, ki je za drugi del ohranil rodilniško ime ozvezdja in namesto črk uporabil števila. Primera sta 61 Laboda (61 Cyg) in 47 Velikega medveda (47 UMa) (Ursa Major - Ursae Majoris). Glej Flamsteedovo poimenovanje za podrobnosti.

Znani zvezdni katalogi skozi zgodovino astronomije so:

• seznam astronomskih katalogov