Pojdi na vsebino

Salezijanci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Salezijanska družba sv. Janeza Boska
Societas Salesiana S. Joannis Bosco
Tradicionalni grb salezijanske družbe
Novi logotip Salezijanske družbe
OkrajšavaSDB
SloganDa Mihi Animas Caetera Tolle
Nastanek1859
Ustanoviteljsveti Janez Bosco (Don Bosko)
Kraj ustanovitveTorino, Italija
TipKatoliški verski red

Salezijánci (latinsko Societas Salesiana S. Joannis Bosco, Salezijanska družba sv. Janeza Boska, kratica: SDB) je katoliška redovna družba, ki jo je leta 1859 v Torinu ustanovil Janez Bosko za pomoč zapuščeni mladini. Papež Pij IX. jo je leta 1874 potrdil kot kongregacijo duhovnikov in redovnikov s preprostimi zaobljubami. Oboji imajo enakovredno temeljno izobrazbo in vzgojiteljsko poslanstvo, različno pa je njihovo področje dela: prvi so v duhovniškem poklicu, drugi pa v drugih strokah.

Oboji po naročilu Janeza Boska oznanjujejo evangelij mladim, posebno najrevnejšim; posebno skrb namenjajo duhovnim poklicem; v duhu vere vzgajajo ljudstvo, ter po naročilu in zgledu svojega ustanovitelja uporabljajo najsodobnejše načine, tudi družbena občila: da bi utrjevali vero med katoliškimi verniki, pa tudi oznanjali krščanstvo med ljudstvi, ki ga še ne poznajo.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Delo z dečki

[uredi | uredi kodo]

V svojih "Spominih", ki jih je don Bosko napisal na ukaz svojega prijatelja in svetovalca papeža Pija IX. - posebej mu je naročil, naj ne izpusti nobene podrobnosti - omenja Janez Bosko tudi nenavadne sanje, ki jih je imel kot 9-leten deček. Tam mu je lepa Gospa dala navodila, kako bo divje volkove spreminjal v pohlevna jagnjeta. Fantek pomena ni razumel ravno dobro, vendar je že od rane mladosti zbiral okoliške dečke ter jih z igro, pesmijo in prikazovanjem spretnosti skušal odvračati od grešnih priložnosti ter jih pridobivati za molitveno in krepostno življenje.[1]

Ko je premagal hude ovire in nasprotovanja ter z neverjetno vztrajnostjo ob trdem delu, učenju in molitvenem življenju 1841 postal duhovnik, je nadaljeval začeto delo in prvi njegov tovrstni učenec je bil delavski vajenec Jernej Garelli (=Bartolomeo Garelli), ki je bil zadovoljen z don Boskovo prijaznostjo, ter mu je naslednjo nedeljo pripreljal novih "veroukarje" - svojih delavskih prijateljev.

Leta 1845 je Janez Bosko odprl večerno šolo za dečke v Valdoccu, sedaj četrti mesta Torina v Italiji. V prihajajočih letih je odprl še nekaj šol, ter leta 1874 napisal nekaj pravil za njegove pomočnike. Omenjena pravila so postala Pravila sv. Frančiška Saleškega - salezijanci.

Vzgojno ozračje, ki ga ustvarja, poimenuje oratorij (molilnica), ter ima štiri temeljne prvine:

  1. dvorišče za razvedrilo,
  2. dom za vzgajanje,
  3. šola za izobraževanje in
  4. cerkev za duhovno rast mladih.

Ustanovitev družbe

[uredi | uredi kodo]

26. januarja 1854 je don Bosko zbral štiri sodelavce – med katerimi je bil tudi njegov naslednik Rua za vodenje dela z naraščajočim številom mladih, ki so se zbirali v oratorijih in šolah.[2]

Sicer svobodomislno usmerjeni minister Rattazzi je dal ustanovitelju nekaj pomembnih predlogov, med drugim je predlagal, da ustanova naj ne bi imela v tistem protiverskem okolju odkrito verskega značaja, ampak da naj bi to bilo združenje svobodnih državljanov, ki prostovoljno sodelujejo v dobrobit revne in zapuščene mladine. Člani tko ohranijo vse državljanske pravice; duhovniki ne nosijo posebnega redovnega habita, ampak se oblačijo kot škofijska duhovščina; predlagal je tudi, da naj predstojniki nosijo nazive, ki so bili udomačeni v takratni posvetni družbi, kot so na primer inšpektor (it: ispettore), ravnatelj (it: direttore), tajnik (it: segretario), asistent [3] (it: assistente) se tiste, ki so opravljali funkcije, imenuje s profanimi imeni, kot sta inšpektor ali direktor.[4]

1858 je don Boska v Rimu sprejel papež Pij IX. in ga spodbujal pri njegovem delu. 18. decembra 1859 so se ustanovitelj in njegovi prvi sodelavci in tovariši zbrali v Valdoku in se zavezali, da bodo postali člani družbe, ki bo pospeševala Božjo slavo in zveličanje duš zlasti med mladino pa tudi vsemi drugimi, ki potrebujejo krščanski nauk in izobraževanje. Don Bosko je hotel napraviti pravzaprav preprosto nevladino združenje, vendar je po papeževem vztrajanju privolil, da je 14. maja 1862 prvih 22 članov napravilo preproste zaobljube uboštva, pokorščine in čistosti.[5]

Leta 1874 je Papež Pij IX. Pravila družbe sv. Frančiška Saleškega tudi uradno odobril. Red je rasel hitro ter se razširil v mnoge države skoraj po vsem svetu. Smrt Don Boska, leta 1888, ni ustavila rasti oz. širjenja reda, saj so bili salezijanski do konca leta 1911 prisotni že na Kitajskem, Indiji, Južni Afriki, Tuniziji in ZDA. Skupnost je leta 1995 štela 17000 članov v 1616 domovih. Je tretja največja misijonarska organizacija na svetu.[6]

Vodstvo družbe

[uredi | uredi kodo]

Vrhovni predstojniki

[uredi | uredi kodo]
Stopnja svetosti Priimek Ime Domače ime Rojen Poreklo Začetek službe Konec službe Umrl Slika
Sveti Bosko Janez Giovanni 1815 Italija 1859 1888 1888 Don Bosko
Blaženi Rua Mihael Michele 1837 Italija 1888 1910 1910 Don Rua
Albera Pavel Paolo 1845 Italija 1910 1921 1921 "Mali don Bosko"
Blaženi Rinaldi Filip Filippo 1856 Italija 1922 1931 1931 Filip Rinaldi
Ricaldone Peter Pietro 1870 Italien 1932 1951 1951 Peter Ricaldone idr.[7]
Ziggiotti Renat Renato 1892 Italija 1952 1965 1983
Ricceri Alojzij Luigi 1901 Italija 1965 1977 1989
Viganò Egidij Egidio 1920 Italija 1977 1995 1995
Vecchi Janez Evangelist Juan E. 1931 Argentina 1996 2002 2002
Chávez Villanueva Paskval Pascual 1947 Mehika 2002 2014 Don Paskval
Kardinal Fernández Artimé Angel Ángel 1960 Španija 2014 2024 Angel Fernández Artimé
Martoglio (do volitev) Štefan Stefano 1965 Italija 2024

Ureditev reda v Sloveniji

[uredi | uredi kodo]
Prikaz regionalne organizacije Don Boskovih salezijancev.

Salezijanci so na Slovenskem prisotni od 23. 11. 1901, na Rakovniku v Ljubljani. Od takrat do danes se je zvrstilo že 14 inšpektorjev (odkar je uradno ustanovljen salezijanski inšpektorat s sedežem v Ljubljani). Inšpektor Peter Končan je vodenje Salezijanske inšpektorije svetega Cirila in Metoda - Ljubljana od svojega predhodnika Marka Košnika prevzel 24. maja 2018. Inšpektorialni svet pomaga inšpektorju v vsem, kar se tiče spodbujanja in vodenja inšpektorata. Sklicuje ga in mu predseduje inšpektor, sestavljajo pa ga vikar, ekonom in še trije svetovalci.[8] V službi inšpektorja in njegovega sveta je tajnik z vlogo notarja.[9]

Salezijanske inšpektorije in pod-inšpektorije (delegature) po svetu
Linked to Provincial websites
Srednja Amerika Latinska Amerika - Južna cona Severna Evropa Zahodna Evropa Italija- Bližnji vzhod Afrika - Madagaskar Južna Azija Vzhodna Azija - Oceanija
Antili (ANT) Arhivirano 2007-06-07 na Wayback Machine. Buenos Aires, Argentina (ABA) Avstrija (AUS) Južna Belgija (BES) Jadranski del Italije (IAD) Centralna Afrika (AFC) Bangalore, Indija (INK) Avstralija-Fidži-Samoa (AUL)
Bolivija (BOL) Arhivirano 2008-04-10 na Wayback Machine. Bahia Blanca, Argentina (ABB) Arhivirano 2005-12-22 na Wayback Machine. Severna Belgija(BEN) Francija (FRA) Piemon in Dolina Aosta, Italija (ICP) Vzhodna Afrika (AFE) Čenaj, Indija (INM) Kitajska-Hongkong -Makao-Tajvan (CIN)
Srednja Amerika (CAM) Arhivirano 2008-11-20 at Archive.is Cordoba, Argentina (ACO) Češka (CEP) Portugalska (POR) Lombardija in Emilija Romagna, Italija (ILE) SUB-PROVINCE
Etiopija, Eritreja (AET)		 Dimapur, Indija (IND) Arhivirano 2007-10-20 na Wayback Machine. Indonezija-Timor (ITM)
Kanada (CAN) La Plata, Argentina (ALP) Hrvaška (CRO) Barcelona, Španija (SBA) Ligurija in Toskana, Italija (ILT) SUB-PROVINCE
Tropsko ekvatorialno območje (ATE)		 Guwahati, Indija (ING) Arhivirano 2007-09-27 na Wayback Machine. Južna Koreja (KOR)
Bogota, Kolumbija (COB) Rosario, Argentina (ARO) Arhivirano 2007-05-19 na Wayback Machine. Vzhodna Evropa (EST) Arhivirano 2018-08-31 na Wayback Machine. Bilbao, Španija (SBI) South Italy (ILE) Arhivirano 2008-09-11 na Wayback Machine. SUB-PROVINCE
Francosko območje Zahodne Afrike (AFO)		 Hyderabad, Indija (INH) Japan (GIA)
Medelin, Colombia (COM) Arhivirano 2007-09-27 na Wayback Machine. Belo Horizonte, Brazil (BBH) Združeno kraljestvo (GBR) Leon, Španija (SLE) Severna Italija (INE) SUB-PROVINCE
Vzhodna Afrika (AFW)		 Kalkuta, Indija (INC) Papua Nova Gvineja-Salomonovi otoki (FIN) Arhivirano 2008-09-08 na Wayback Machine.
Ekvador (ECU) Salvador, Brazilija (BSD) Nemčija (GER) Madrid, Španija (SMA) Arhivirano 2003-03-31 na Wayback Machine. Sardinija, Italija (ISA) SUB-PROVINCE
Angola (ANG)		 Mumbaj, Indija (INB) Severni del Filipinov (FIN) Arhivirano 2008-09-08 na Wayback Machine.
Južni del Filipinov (FIS) Arhivirano 2012-02-09 na Wayback Machine.
Haiti (HAI) Campo Grande, Brazilija (BCG) Arhivirano 2008-09-01 na Wayback Machine. Malta (MLT) Madžarska (UNG) Sevilija, Španija (SSE) Sicilija, Italija (ISI) SUB-PROVINCE
Madagaskar (AFO)		 New Delhi, Indija (INN)
Guadalajara, Mehika (MEG) Manaus, Brazilija (BMA) Irska (IRL) Arhivirano 2008-05-09 na Wayback Machine. Valencija, Španija (SVA) Srednji Vzhod (MOR) SUB-PROVINCE
Zambija-Malavi-Zimbabve-Namibija (ZMB)		 Tiruchy, Indija (INT) Arhivirano 2013-08-07 na Wayback Machine. Vietnam-Mongolija (VIE) Arhivirano 2008-09-14 na Wayback Machine.
Mexico City, Mehika (MEM) Porto Alegre, Brazilija (BPA) Varšava, Poljska (PLE)     SUB-PROVINCE
Maputo, Mozambik (MOZ)		 [https://web.archive.org/web/20080512050645/http://www.sdbpanjim.com/ Arhivirano 2008-05-12 na Wayback Machine. Panjim, Indija (INP) Mjanmar-Laos-Kambodža-Laos (THA)
Peru (PER) Arhivirano 2007-05-19 na Wayback Machine. Porto Velho, Brazilija (BPV) Pila, Poljska (PLN) DELEGATION
Ruanda-Burundi-Goma (RBG)		 SUB-PROVINCE
Rangun, Mjanmar (MYM)		  
Vzhodni del ZDA (SUE) Recife, Brazilija (BRE) Arhivirano 2008-09-15 na Wayback Machine. Wroclav, Poljska (PLO)   SUB-PROVINCE
Colombo, Sri Lanka (LKC)
West United States (SUO) Sao Paolo, Brazilija (BSP) Krakov, Poljska (PLS) Arhivirano 2008-05-04 na Wayback Machine.  
Venezuela (VEN) Arhivirano 2008-09-09 na Wayback Machine. Čile (CIL)[mrtva povezava] Slovaška (SLK)
  Paraguay (PAR) Slovenija (SLO)
Urugvaj (URU) Ukrajina (UKR)
Srednja Amerika latinska Amerika - Južna cona Severna Evropa Zahodna Evropa Italija- Bližnji vzhod Afrika - Madagaskar Južna Azija Vzhodna Azija - Oceanija

Dejavnost

[uredi | uredi kodo]
Don Boskovo videnje o prihodnosti Cerkve

Najširša salezijanska dejavnost na Slovenskem, v zamejstvu, zdomstvu in diaspori je upravljanje nad tridesetih župnij kot pomoč lokalnim škofijam. Na vseh se salezijanci posebno posvečajo delu za mlade.

Več slovenskih salezijancev deluje v misijonih na raznih celinah in so izraziteje v službi vesoljne Cerkve, posvečajo pa se tudi ljudskim misijonom.

Salezijanski centri v Sloveniji

[uredi | uredi kodo]
Gimnazija Želimlje, ki jo vodijo salezijanci

Celje - Don Boskov center Celje
Salezijanci v Celju upravljajo župnijo blaženega Antona Martina Slomška, vodijo Salezijanski mladinski center ter organizirajo vrtec.

Želimlje
Zavod sv. Frančiška Saleškega obsega gimnazijo, Dom Janeza Boska in Majcnov dom (center za mlade, družine in odrasle)

Veržej - Marijanišče
V Veržeju se poleg obstoječih dejavnosti duhovnega centra, penziona Mavrica in centra domače in umetnostne obrti Duo načrtuje še center za poklicno (do)izobraževanje mladih.

Cerkev Marije pomočnice na Rakovniku

Ljubljana - Rakovnik
Duhovno središče vseh vej salezijanske družine, salezijanskega mladinskega gibanja je svetišče Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani, ki je tudi priljubljen romarski kraj. Zavod Salesianum odpira nove možnosti, v njem se odvija projekt Skala - mladinska ulična vzgoja. S šolskim letom 2017/2018 se je odprl dijaški dom na Rakovniku (sprva samo za fante ljubljanskih srednjih šol, z naslednjim šolskim letom pa tudi za dekleta).

Mladinski centri

[uredi | uredi kodo]

Nekateri salezijanski centri, z večjim številom mladih, omogočajo tudi druge dejavnosti. V Cerknici, Mariboru, Veržeju, v Ljubljani in v Sevnici začenjajo delovati - poleg rednega pastoralnega dela - mladinski centri (s počitniškimi domovi), mladinska društva ...

Druge oblike izobraževanja in formacije

[uredi | uredi kodo]
  • Katehetski center skrbi za številne publikacije verske in vzgojne vsebine.
  • Izročilo založbe Knjižic uspešno nadaljuje založba Salve, ki skrbi za trgovino, pripravo za tisk in katehetske pripomočke.
  • Vse skupine salezijanske družine povezuje revija Salezijanski vestnik.
  • Mladi, ki jih Bog kliče v salezijansko družbo, vstopijo v formacijsko skupnost (Ljubljana-Rakovnik), nato vstopijo v noviciat v Italiji (Colle don Bosco), nadaljnje študije opravljajo redno v Ljubljani (stanujejo na Rakovniku), izredno pa tudi drugod, zlasti na Salezijanski papeški univerzi v Rimu.

Hčere Marije Pomočnice

[uredi | uredi kodo]
Sv. Marija Dominika Mazzarello

Žensko družbo sta ustanovila Don Bosco in Marija Dominika Mazzarello. 5. avgusta 1872 je prva skupina deklet izpovedala podobne zaobljube kot pri don Bosku fantje, ki so postali salezijanci, red je doblil ime »hčere Marije Pomočnice«.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Daniele Martelli (10. september 2016). »Don Bosco - il sogno dei 9 anni«. YouTube. Pridobljeno 24. oktobra 2024.
  2. ↑ R. Alberdi e C. Semeraro, DIP, vol. VIII (1988), coll. 1689-1690.
  3. ↑ asistent je vzgojitelj, ki je med mladimi vedno „preventivno“ navzoč – da prepreči prekršek in spodbuja izpolnjevanje zadanih nalog
  4. ↑ G. Söll, v G. Schwaiger, op. cit., str. 412.
  5. ↑ R. Alberdi e C. Semeraro, DIP, vol. VIII (1988), coll. 1689-1690.
  6. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2011. Pridobljeno 30. avgusta 2008.
  7. ↑ Okrog leta 1900 sedijo od leve preoti desni sedanji in prihodnji vrhovni predstojniki salezijanske družbe svetega Janeza Boska: Pietro (Peter) Ricaldone, Michele (Mihael) Rua in Filippo (Filip) Rinaldi
  8. ↑ Konstitucije Družbe sv. Frančiška Saleškega, člen 164.
  9. ↑ Splošni pravilnik, člen 158.

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]
(italijansko)
  • Annuario Pontificio per l'anno 2017, Libreria Editrice Vaticana, Città del Vaticano 2017. ISBN 978-88-209-9975-9.
  • Filippo Caraffa e Giuseppe Morelli (curr.), Bibliotheca Sanctorum (BSS), 12 voll., Istituto Giovanni XXIII nella Pontificia Università Lateranense, Roma 1961-1969.
  • Guerrino Pelliccia e Giancarlo Rocca (curr.), Dizionario degli Istituti di Perfezione (DIP), 10 voll., Edizioni paoline, Milano 1974-2003.
  • Georg Schwaiger, La vita religiosa dalle origini ai nostri giorni, San Paolo, Milano 1997. ISBN 978-88-215-3345-7.
  • La Familia Salesiana de Don Bosco. Editrice Don Bosco - Roma, Italia. 2000.
(slovensko)
  • Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)
(špansko)
  • Constituciones y Reglamentos de los Salesianos de Don Bosco. Editorial CCS - Madrid. 1985. 84-7043-362-8.
(angleško)
  • KUTTIANIMATTATHIL, José (1983). The educational system of Don Bosco in the Non-Christian context. Don Bosco Youth Animation - Bengaluru, Indija.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Salezijanci&oldid=6322679«