Pevci

Pevci
	; Domači vrabec; (Passer domesticus)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Aves (ptiči);
Red:	Passeriformes; Linnaeus, 1758
Podredovi
	Luskarji (Desmodactylae); Kričači (Clamatores); Preproste pevke (Suboscines); Prave pevke (Oscines);

Pévci (znanstveno ime Passeriformes) so velikanski red ptic. Več kot polovica vseh vrst ptičev je pevcev. Pevci so eden od najuspešnejših redov vretenčarjev z okoli 5.400 vrstami in so okoli dvakrat bolj razširjeni kot najbolj razširjen red sesalcev glodavci Rodentia.

Red je dobil ime po znanstvenem imenu domačega vrabca Passer domesticus.

V Evropi in Sloveniji živi 26 družin pevcev:

astrilde Estrildidae
brglezi Sittidae
dolgorepke Aegithalidae
drevesni plezalčki Certhiidae
drozgi Turdidae
kobilarji Oriolidae
kraljički Regulidae^[1]
lastovke Hirundinidae
muharji Muscicapidae
pastirice Motacillidae
pegami Bombycillidae
penice Sylviidae
pevke Prunellidae
plašice Remizidae
povodni kosi Cinclidae
sinice Paridae
skalni plezalčki Tichodromadidae
srakoperji Laniidae
strnadi Emberizidae
stržki Troglodytidae
ščinkavci Fringillidae
škrjanci Alaudidae
škorci Sturnidae
timalije Timaliidae
vrabci Passeridae
vrani Corvidae

Na svetu je poleg evropskih družin še 52 družin:

tirančki Tyrannidae
spodrezovalci Phytotomidae
pite Pittidae
širokokljuni Eurylaimidae
drevesniki Dendrocolaptidae
ameriški lončarji Furnariidae
mravljarji Thamnophilidae
talni mravljarji Formicariidae
muhojedi Conopophagidae
skrivači Rhinocryptidae
kičevci Cotingidae
pipre Pipridae
krpaste pite Philepittidae
novozelandske pite Xenicidae
novozelandski stržki Acanthisittidae
lirorepci Menuridae
hostniki Atrichornithidae
avstraloazijski plezalčki Climacteridae
stržki Maluridae^[1]
medarji Meliphagidae
Pardalotidae
avstralske taščice Petroicidae
drozgi prepeličarji Orthonychidae
Pomatostomidae
Cinclosomatidae
Neosittidae
žvižgavke Pachycephalidae
drongi Dicruridae
trdorepci Campephagidae
drevesne lastovke Artamidae
rajčice Paradisaeidae
Corcoracidae
listarji Irenidae
vireji Vireonidae
utičarji Ptilonorhynchidae
Turnagridae
Chloropseidae
dolgonoge vrane Picathartidae
svilnati muharji Ptilogonatidae
Melanocharitidae
Paramythiidae
penice novega sveta Parulidae
tangare Thraupidae
oljčne penice Peucedramidae
suknarji Drepanididae
medosesi Nectariniidae
omelovci Dicaeidae
ameriški kosi in drozgi Mimidae
mučičarke Polioptilidae
dolgorepe sinice Aegithalidae
dlakavci Pycnonotidae
Hypocoliidae^[2]
Cisticolidae ^[3]
očalasti srakoperji Prionopidae
očalarji Zosteropidae

Sklici in opombe

↑ ^1,0 ^1,1 Včasih jih razvrščajo v družino penic.
↑ Edini predstavnik (tudi rodu Hypocolius in družine Hypocoliidae) je Hypocolius ampelinus. Nekateri strokovnjaki ga prištevajo k pegamom, drugi pa k azijskim slavčkom.
↑ Rod zelo majhnih žužkojedih ptic, ki so jih do nedavnega uvrščali v družino penic.

Viri

E.T. Gilliard, Ptiči, Mladinska knjiga, Ljubljana 196, 265-399
H. Garms in L. Borm, Živalstvo Evrope, Mladinska knjiga, Ljubljana 1981, 174-231

Ta članek o ptičih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[PeniceOp-1] 1,0 ^1,1 Včasih jih razvrščajo v družino penic.

[2] Edini predstavnik (tudi rodu Hypocolius in družine Hypocoliidae) je Hypocolius ampelinus. Nekateri strokovnjaki ga prištevajo k pegamom, drugi pa k azijskim slavčkom.

[3] Rod zelo majhnih žužkojedih ptic, ki so jih do nedavnega uvrščali v družino penic.

[1]