Pojdi na vsebino

1283

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1250.  1260.  1270.  - 1280. -  1290.  1300.  1310.
Leta: 1280 · 1281 · 1282 · 1283 · 1284 · 1285 · 1286
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1283 (MCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Dogodki

[uredi | uredi kodo]

Vojna siciljanskih večernic

[uredi | uredi kodo]
  • februar - Aragonska flota in armada pod vodstvom kralja Petra III. osvojita večino Kalabrije. Sicilski kralj Karel Anžujski je v popolni defenzivi in v obupu apelira na Petra III. naj se ta konflikt razreši z dvobojem. Peter III. presenetljivo pristane na njegov predlog in ustavi kopensko ofenzivo. S posredovanjem sicer Francozom naklonjenega papeža Martina IV. je izbrano nevtralno mesto Bordeaux v angleški Gaskoniji. Vsak kralj naj si izbere šest najboljših vitezov s spremstvom stotih vitezov.↓
Romantična upodobitev kralja Petra III. z vojščaki, avtor Mariano Barbasán, 1889
  • 1. junij → Farsa v Bordeauxu: Peter III. incognito sicer prispe v Bordeaux, enako Karel Anžujski, vendar oba ob različnem času. V odsotnosti drug drugega se oba razglasita za zmagovalca. Peter III. se nato preko Pirenejev vrne v domačo Katalonijo, Karel Anžujski pa v Provanso in od tam v Neapelj. Ta čas ima na morju pobudo aragonsko-sicilski admiral Rogerij iz Laurije, ki obvladuje morje in nadzoruje obalo Kalabrije.
  • 8. julij - Bitka za Malto: aragonska flota Rogerija iz Laurije porazi anžujsko-provansalsko floto in s tem zavaruje Malto za aragonsko krono.
  • Mlajši brat Petra III. majorški[1] kralj Jakob II. podpre Francoze v boju proti starejšemu bratu. Za suverena prizna francoskega kralja Filipa III. in da dovoljenje Karlu Anžujskemu, da za potrebe napada na Aragonijo okupira južnofrancoska ozemlja v njegovem fevdu.[2]

Angleška osvojitev Walesa

[uredi | uredi kodo]
  • Nadaljuje se totalna vojna Angležev proti Valižanom. Angleški kralj Edvard I. Dolgokraki napreduje z ogromno armado po Walesu. Ostanek valižanske vojske pod vodstvom valižanskega princa Dafydda ap Gruffydda poskuša nasprotnika ovirati z gverilskim bojevanjem.
  • 25. april - Angleži zavzamejo utrdbo Castell y Bere v zahodnem osrednjem Walesu ob obali. Dafyddu ap Gruffyddu uspe pravočasno pobegniti.
  • maj - Dafydd ap Gruffydd se z družino in s peščico privržencev umakne v gorato Snowdonio v severnem Walesu, kjer trpijo hudo pomanjkanje. Večina privržencev zapusti Dafydda z družino.
  • 22. junij - Valižanskega princa Dafydda ap Gruffydda in njegovega mlajšega sina Owaina ap Dafydda, ki sta izdana, ujamejo Angleži v neki močvari.
    • 29. junij - Ujet je še starejši sin Llywelyn ap Dafydd. Oba sinova sta mesec dni kasneje prestavljena v Anglijo, kjer ju Edvard I. dosmrtno zapre v kletki.
  • 30. september - Angleški kralj Edvard I. obsodi Dafydda ap Gruffydda na smrt zaradi veleizdaje.
  • 3. oktober - Usmrtitev valižanskega princa Dafydda ap Gruffydda. Edvard I. je zanj predpisal počasno in bolečo smrt, ti. Hanged, drawn and quartered, ki je v nadaljevanju postala standard za torturo in usmrtitev vseh veleizdajalcev angleške krone. Obešenju z izgubo zavesti in ponovnim ozavedenjem obsojenca je sledila odstranitev genitalij, temu razparanje trebuha in odstranitev drobovja, ko je bil obsojenec še pri zavesti, nazadnje pa je bilo truplo še razčetverjeno.
    • Kruta usoda doleti tudi Dafyddovo hčerko Gwladys ferch Dafydd, enoletno princeso, ki so jo potem po naročilu Edvarda I. vzredili in vzgajali v strogo zaprtem samostanu brez kakršnega koli stika z domačimi ali z valižansko kulturo.
  • Angleška kolonizacija Walesa: Edvard I. nadaljuje z intenzivno kolonizacijo Walesa. Ustanavlja mesta, ki so z obzidji določena samo za Angleže in prepovedana za Valižane, hkrati pa ukaže zgraditi kopico močno utrjenih gradov, ki bi domorodce odvrnile od vsakršnega poskusa upora.[3] Nova mesta so Flint, Aberystwyth in Rhuddlan, utrdbe pa Beaumaris, Caernarfon, Conwy in Harlech. Edvard I. nagradi s povečanjem in reorganizacijo Valižanske marke[4] zveste privržence, predvsem plemstvo valižanskega in angleškega normanskega rodu, nagradi pa tudi tiste valižanske plemiče, ki so prestopili na njegovo stran.

Mongolski imperij

[uredi | uredi kodo]

Ostalo

[uredi | uredi kodo]
Libro de los juegos, šahovski problem
  • Po naročilu kastiljskega kralja Alfonza X. je dokončano knjižno delo o igrah Libro de los juegos. Knjiga vsebuje opis in miniaturne prizore iz treh iger: šaha (znanje), kockanja (sreča) in backgammona (znanje in sreča).
  • Francoski truver na anžujskem dvoru Adam de la Halle konča pastoralno pesnitev Jeu de Robin et Marion, o revnem pastirju Robinu, njegovi izbranki zvesti pastirici Marion in vitezu, ki ji da boljši predlog.[10]
  • Katalonski učenjak Rajmond Llull dokonča razvojni roman Blanquerna o istoimenskem protagonistu, sinu trgovca, ki je postopoma in trudoma napredoval od redovniškega novica do papeža.Delo je napisano v katalonščini.
  • Precej bizarnega ravnanja so deležni posmrtni ostanki florentinskega gibelinskega plemiča Farinata degli Ubertija († 1264) in njegove soproge. Frančiškanski inkvizitorji ju obtožijo krivoverstva, ekshumirajo njune ostanke in jima sodijo ter naposled obtožijo krivoverstva. Inkvizicijski postopek je dokazal, da sta bila obtožena epikurejca, ki sta zanikala posmrtno življenje, in vulgarna hedonista. Kazen za oba je sežig in raztros pepela, kar bo preprečilo možnost vstajenja med izbrane in pravične, ki bodo v vsej svoji polnosti zrli Boga na Sodni dan.

Rojstva

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Smrti

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Kraljevina Majorka je vazal Aragonske kraljevine.
  2. Grofiji Roussillon in Cerdanya, mesto Montpellier, vikontstvo Carladès in baronijo Aumelàs.
  3. Prvi upor Valižanov se je zgodil že leta 1287.
  4. Welsh Marches
  5. Nazadnje prestolnica poražene Dinastije Jin.
  6. Rostocker Landfrieden
  7. zetom umrlega Valerana IV (†1279)
  8. nečakom umrlega Valerana IV.
  9. Tajska abeceda se zgleduje po starejši kmerski, ki izhaja iz že izumrle pisave južno indijske tamilske dinastije Pallava (od 3. do 9. stol.).
  10. Omenjena pesnitev z istoimenskima protagonistoma nima povezave z legendo o Robinu Hoodu in lady Marian.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]