Pojdi na vsebino

Hendrik Antoon Lorentz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hendrik Antoon Lorentz
Portret
RojstvoHendrik Antoon Lorentz
18. julij 1853({{padleft:1853|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1][2][…]
Arnhem[4][5][6]
Smrt4. februar 1928({{padleft:1928|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[4][2][…] (74 let)
Haarlem[4][6]
BivališčeZastava Nizozemske Nizozemska
Državljanstvonizozemsko
Narodnost nizozemska
Področjafizika
UstanoveUniverza v Leidnu
Alma materUniverza v Leidnu
doktorat 1875
Mentor doktorske
disertacije
Pieter Rijke
Doktorski študentiGeertruida de Haas-Lorentz
Adriaan Daniël Fokker
Leonard Salomon Ornstein
Poznan poteorija EM valovanja
Lorentzeva transformacija
Lorentzeva sila
Lorentzev faktor
Pomembne nagrade Nobelova nagrada za fiziko (1902)
Rumfordova medalja (1908)
Franklinova medalja (1917)
Copleyjeva medalja (1918)

Hendrik Antoon Lorentz [héndrik ánton lórenc], nizozemski fizik, * 18. julij 1853, Arnheim, Nizozemska, † 4. februar 1928, Haarlem, Nizozemska.

Lorentz je raziskoval sevanje v magnetnem polju. Z Lorentzevimi transformacijami (, ) je prispeval k nastanku Einsteinove posebne teorije relativnosti.

Skupaj s Pietrom Zeemanom je leta 1902 prejel Nobelovo nagrado za fiziko za raziskave o vplivu magnetizma na sevanje.

Leta 1912 ga je na Univerzi v Leidnu nasledil Ehrenfest.

Za svoje znanstvene dosežke je Lorentz leta 1918 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Record #118780484 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. 3,0 3,1 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
  4. 4,0 4,1 4,2 Лоренц Хендрик Антон // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  5. Onze HoogleerarenRotterdam: Nijgh & Van Ditmar, 1898. — str. 357. — 363 p.
  6. 6,0 6,1 www.accademiadellescienze.it

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]