Kurt Heegner
Kurt Heegner | |
---|---|
Rojstvo | 16. december 1893[1] Berlin[1] |
Smrt | 2. februar 1965[1] (71 let) Berlin |
Bivališče | |
Narodnost | nemška |
Področja | matematika, elektrotehnika, fizika |
Alma mater | Univerza v Berlinu |
Mentor doktorske disertacije | |
Poznan po |
Kurt Heegner, nemški učitelj, inženir, matematik in fizik, * 16. december 1893, Berlin, Nemčija, † 2. februar 1965, Berlin.
Heegner je najbolj znan po svojih matematičnih odkritjih v teoriji števil.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Diplomiral je leta 1917 iz matematike in fizike na Univerzi v Berlinu. Na univerzi so bili njegovi profesorji Schwarz, Knopp, Planck, Wehnelt in Rubens. Med 1. svetovno vojno je bil tehnik v vojnem letalstvu. Tu se je začel zanimati za radijsko tehniko. Doktoriral je leta 1920 na Univerzi v Jeni pod mentorstvom W. Rogowskega z dizertacijo O vmesnem krožnem elektronskem oddajniku (Über den Zwischenkreisröhrensender). V doktorski dizertaciji je obravnaval tudi eliptične krivulje.
Leta 1939 je doktoriral iz matematike pod mentorstvom Webra in Schmidta z disertacijo Transformabilne avtomorfne funkcije in kvadratne forme (Transformierbare automorphe Funktionen und quadratische Formen). Med letoma 1947 in 1950 je bil zaposlen na Matematičnem inštitutu Akademije znanosti. V revijah Mathematische Annalen in Mathematische Zeitschrift je med drugim objavil več člankov o eliptičnih in avtomorfnih funkcijah, Abelovem integralu in kvadratnih formah.
Heegner je leta 1952 objavil rešitev klasičnega problema, ki ga je predlagal Gauss leta 1801 v svojem delu Disquisitiones Arithmeticae, problema razrednega števila za razredno število . Njegovega dokaza več let niso priznali, večinoma zaradi domnevnih napak v članku. Stark je leta 1967 prišel do enakega rezultata in leta 1969 pokazal, da je bil Heegnerjev dokaz pravilen.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 Record #117711853 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Heegner, Kurt (1952). »Diophantische Analysis und Modulfunktionen«. Mathematische Zeitschrift. Zv. 56. str. 227–253. doi:10.1007/BF01174749. MR 0053135.
- Stark, Harold (1969). »On the gap in the theorem of Heegner« (PDF). Journal of Number Theory. Zv. 1. str. 16–27.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Zapis o Kurtu Heegnerju (angleško)