Liboje
Liboje | |
|---|---|
  Liboje Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°12′23.08″N 15°11′40.26″E / 46.2064111°N 15.1945167°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska (pokrajina) |
| Občina | Žalec |
| Površina | |
| • Skupno | 9,44 km2 |
| Nadm. višina | 340 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 513 |
| • Gostota | 54 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3301 Petrovče |
| Zemljevidi | |
Liboje so naselje v Občini Žalec in krajevno središče Spodnje Savinjske doline. Nekdanje rudarsko in industrijsko naselje sestavljajo razloženi zaselki in samotne hribovske kmetije.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Liboje obsegajo zgornje porečje potokov Bistrice, Hudega potoka in manjših potokov, ki pritečejo izpod vrhov Šmohorja,784 m, Pernice, 884 m, in Gozdnika, 1092 m.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Na pobočju Kotečnika, 772 m, so odkrili paleolitsko postojanko.
V letih od 1799 do 1972 so na področju Liboj kopali rjavi premog. Od 1784 je delovala tovarna galuna, ki se je 1807 preusmerila v proizvodnjo stekla. Leta 1815 je tu začela obratovati prva industrijska tovarna keramike na Slovenskem.
Marca 1939 so rudarji v premogovniku gladovno stavkali, istega leta so se organizirali v celico KPS. 10. avgusta 1942 je četa 1. Štajerskega bataljona napadla rudnik in ga močno poškodovala.
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]- Liboje slovijo po svoji znameniti keramični posodi.
- Športno plezališče v južni steni Kotečnika privablja adrenalinske plezalce iz vseh koncev sveta.
- V Libojah je kamnolom v lasti podjetja Ingrad
