Pojdi na vsebino

Medicinska specialnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Medicinska specialnost je veja medicinske prakse, ki se osredotoča na določeno skupino bolnikov, bolezni, veščin ali pristop. Primeri so otroci (pediatrija), rak (onkologija), laboratorijska medicina (patologija) ali primarna oskrba (družinska medicina). Po končani medicinski fakulteti zdravniki ali kirurgi običajno nadaljujejo medicinsko izobraževanje v določeni medicinski specialnosti, tako da opravljajo večletno specializacijo, po kateri postanejo specialisti.[1]

Zgodovina medicinske specializacije

[uredi | uredi kodo]

V določeni meri so zdravniki že dolgo specializirani. Po Galenovih zapisih je bila medicinska specializacija pogosta med rimskimi zdravniki. Poseben sistem sodobnih medicinskih specialnosti se je postopoma razvijal v 19. stoletju. Neformalno družbeno priznavanje medicinskih specialnosti se je razvilo pred formalnim pravnim sistemom. Posebna razdelitev medicinske prakse na različne specialnosti se od države do države razlikuje in je nekoliko samosvoja.[2]

Klasifikacija medicinskih specialnosti

[uredi | uredi kodo]

Medicinske specialnosti lahko razvrstimo po več oseh. To so:

  • Kirurška ali interna medicina
  • Starostna skupina bolnikov
  • Diagnostika ali zdravljenje
  • Glede na organ ali tehniko

V zgodovini je bila najpomembnejša delitev na kirurške in internistične specialnosti. Kirurške specialnosti so tiste, pri katerih se pomemben del diagnostike in zdravljenja opravi z večjimi kirurškimi tehnikami. Internistične specialnosti so specialnosti, pri katerih nista glavna diagnoza in zdravljenje nikoli večja operacija. V nekaterih državah je anesteziologija klasificirana kot kirurška disciplina, saj je v kirurškem procesu ključnega pomena, čeprav anesteziologi nikoli ne izvajajo večjih operacij.

Številne specialnosti temeljijo na organih. Številni simptomi in bolezni izvirajo iz določenega organa. Druge temeljijo predvsem na naboru tehnik, npr. radiologija, ki je prvotno temeljila na rentgenskih žarkih.

Starost bolnikov, ki jih obravnava posamezen specialist, je lahko zelo različna. Pediatri obravnavajo večino težav in bolezni, ki ne zahtevajo kirurškega posega, pri otrocih, v pediatriji pa obstaja več podvrst (formalnih ali neformalnih), ki posnemajo organske specialnosti pri odraslih. Otroška kirurgija je lahko posebna specialnost, ki obravnava nekatere vrste kirurških pritožb pri otrocih ali ne.

Nadaljnja podrazdelitev je na diagnostične in terapevtske specialnosti. Čeprav je diagnostični postopek zelo pomemben pri vseh specialnostih, nekateri strokovnjaki opravljajo predvsem ali samo diagnostične preiskave, na primer na področjih patologije, klinične nevrofiziologije in radiologije. Ta razdelitev postaja nekoliko zabrisana z intervencijsko radiologijo, razvijajočim se področjem, ki uporablja strokovno znanje o slikovnih preiskavah za izvajanje minimalno invazivnih posegov.

Specialnosti, ki so pogoste po vsem svetu

[uredi | uredi kodo]
Specialnost Mogoča nadspecialnost Starostni razpon

bolnikov
Diagnostična (D) ali

terapevtska (T)

specialnost
Kirurška (S) ali

internistična (I)

specialnost
Glede na organ (O)

ali glede na tehniko (T)
Alergija in imunologija Interna medicina

Pediatrija
Vsi Oboje I O
Anesteziologija Ničesar Vsi T Oboje Oboje
Bariatrija Več Vsi Oboje Oboje Oboje
Dermatologija Nobena Vsi T I O
Družinska medicina Nobena Vsi Oboje Oboje Multidisciplinarno
Endokrinologija Interna medicina Odrasli T I O
Fizikalna medicina in rehabilitacija Nobena Vsi T I Multidisciplinarno
Forenzična patologija Patologija Vsi D Nič od tega T
Forenzična psihiatrija Psihiatrija Vsi D I T
Gastroenterologija Interna medicine Odrasli T I O
Geriatrija Družinska medicina

Interna medicina
Starejši T I Multidisciplinarno
Geriatrična psihiatrija Geriatrija

Psihiatrija
Starejši T I Nič od tega
Ginekologija in porodništvo Družinska medicina Vsi T S O
Ginekološka onkologija Porodništvo in ginekologija Vsi T S O
Hematologija Interna medicina

Patologija
Odrasli D I Nič od tega
Hematološka patologija Hematologija

Patologija
Vsi D Nič od tega T
Infektologija Interna medicina

Pediatrija
Vsi Oboje I Nič od tega
Intenzivna medicina Anesteziologija

Urgentna medicina

Interna medicina
Vsi T Oboje Oboje
Interna medicina Nobena Odrasli T I Nič od tega
Internistična onkologija Interna medicina Odrasli D I Nič od tega
Intervencijska radiologija Radiologija Vsi Oboje - Multidisciplinarno
Javno zdravje Družinska medicina Vsi Nič od tega Nič od tega T
Kardiologija Interna medicina Odrasli T I O
Kardiotorakalna kirurgija Splošna kirurgija Odrasli T S O
Klinična nevrofiziologija Nevrologija Vsi D I Oboje
Kolorektalna kirurgija Splošna kirurgija Vsi Oboje S O
Medicina dela Družinska medicina

Interna medicina
Odrasli T I Multidisciplinarno
Medicina mladostnikov Pediatrija

družinska medicina
Pediatrična populacija Oboje I T
Medicina nosečnosti Ginekologija in porodništvo Odrasli T S Oboje
Medicina športa Družinska medicina Vsi Oboje Nič od tega Multidisciplinarno
Medicinska biokemija Interna medicina Vsi D I Nič od tega
Medicinska genetika Nobena Vsi D I Nič od tega
Nefrologija Interna medicina Vsi T I O
Nevrologija Interna medicina Vsi T I O
Nevrokirurgija Nobena Vsi T S O
Nevropatologija Patologija Vsi D Nič od tega T
Neonatologija Pediatrija Novorojenčki T I Nič od tega
Nevroradiologija Radiologija Vsi Oboje I Oboje
Nuklearna medicina Nobena Vsi Oboje I T
Oftalmologija Nobena Vsi T S O
Oralna in maksilofacialna kirurgija Nobena Vsi T S O
Otorinolaringologija Nobena Vsi T S O
Ortopedija Nobena Vsi T S O
Paliativna oskrba Družinska medicina

Interna medicina

Pediatrija
Vsi Oboje Nič od tega Nič od tega
Patologija Nobena Vsi D Nič od tega T
Pediatrija Nobena Pediatrična populacija T I Nič od tega
Pediatrična alergologija in imunologija Pediatrija Pediatrična populacija T I O
Pediatrična endokrinologija Pediatrija Pediatrična populacija T I O
Pediatrična gastroenterologija Pediatrija Pediatrična populacija T I O
Pediatrična hematologija in onkologija Pediatrija Pediatrična populacija T I O
Pediatrična infektologija Pediatrija Pediatrična populacija T I O
Pediatrična kardiologija Pediatrija Pediatrična populacija T I O
Pediatrična kirurgija Splošna kirurgija Pediatrična populacija T S O
Pediatrična nefrologija Pediatrija Pediatrična populacija T I O
Pediatrična respiratorna medicina Pediatrija Pediatrična populacija T I O
Pediatrična revmatologija Pediatrija Pediatrična populacija T I O
Pediatrična urgentna medicina Pediatrija Pediatrična populacija Oboje Oboje Oboje
Plastična, rekonstruktivna in estetska kirurgija Splošna kirurgija Vsi T S O
Psihiatrija Družinska medicina Vsi Oboje I T
Psihiatrija otrok in mladostnikov Psihiatrija Pediatrična populacija T I T
Radiologija Nobena Vsi Oboje I T
Radioonkologija Nobena Vsi T Nič od tega T
Razvojna pediatrija Pediatrija Pediatrična populacija T I Nič od tega
Reprodukcijska endokrinologija in neplodnost Ginekologija in porodništvo Odrasli T S T
Respiratorna medicina Interna medicina Odrasli T I O
Revmatologija Interna medicina Odrasli T I Nič od tega
Splošna kirurgija Nobena Odrasli T S T
Splošna onkološka kirurgija Splošna kirurgija Odrasli T S T
Torakalna kirurgija Splošna kirurgija Odrasli T S T
Urgentna medicina Družinska medicina Vsi Oboje Oboje Oboje
Urologija Nobena Vsi T S O
Vesoljska medicina Družinska medicina Vsi Oboje Nič od tega Oboje
Žilna kirurgija Splošna kirurgijja Vsi T S O

Seznam specialnosti, priznanih v Evropski uniji in Evropskem gospodarskem prostoru

[uredi | uredi kodo]

Evropska unija objavlja seznam specialnosti, priznanih v Evropski uniji in s tem tudi v Evropskem gospodarskem prostoru. [3] Upoštevajte, da se nekatere specialnosti znatno prekrivajo in verjetno se na primer »Klinična radiologija« in »Radiologija« v veliki meri nanašata na enako prakso.

Demografija

[uredi | uredi kodo]

Ali lahko na določenem območju delo opravlja dovolj zdravnikov in ali so za ohranjanje zdravja prebivalstva potrebne javne subvencije, je odvisno od ravni dohodka prebivalstva. V državah v razvoju in na revnih območjih običajno primanjkuje zdravnikov in specialistov, delujoči pa se običajno nastanijo v večjih mestih. Za nekatere osnovne teorije v zvezi z mestom delovanja zdravnika glejte teorijo osrednjega mesta.[4]

Delež moških in žensk v različnih medicinskih specialnostih se zelo razlikuje.[5] Takšna spolna segregacija je v veliki meri posledica različne uporabe.[6]

Zadovoljstvo in izgorelost

[uredi | uredi kodo]

Raziskava zdravnikov v ZDA je pokazala, da so z izbiro specialnosti najbolj zadovoljni dermatologi, ki jim sledijo radiologi, onkologi, plastični kirurgi in gastroenterologi. Nasprotno so bili najmanj zadovoljni zdravniki primarne zdravstvene oskrbe, sledili pa so jim nefrologi, porodničarji/ginekologi in pulmologi.[7] Raziskave so pokazale tudi visoko stopnjo depresije med študenti medicine (25–30 %) in med zdravniki na usposabljanju (22–43 %), ki se pri številnih specialnostih nadaljujejo v redni praksi.[8] [9] Raziskava o povezanosti specialnosti z rakom, opravljena v Združenem kraljestvu v letih 1994 in 2002, je pokazala večje zadovoljstvo pri delu v specialnostih z več stiki z bolniki. Po specialnostih so se razlikovale tudi stopnje izgorelosti.[10]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Different Types of Doctors: Find the Specialist You Need«. webmd.com. Pridobljeno 17. marca 2018.
  2. Weisz G (2003). »The Emergence of Medical Specialization in the Nineteenth Century«. Bull Hist Med. 77 (3): 536–574. doi:10.1353/bhm.2003.0150. PMID 14523260.
  3. »Directive 2005/36/EC of the European Parliament and of the Council of 7 September 2005 on the recognition of professional qualifications«. Evropski parlament in svet. Pridobljeno 19. aprila 2011.
  4. Smith, Margot W. (1979). »A guide to the delineation of medical care regions, medical trade areas, and hospital service areas«. Public Health Reports. 94 (3): 248–254. JSTOR 4596085. PMC 1431844. PMID 582210.
  5. »These medical specialties have the biggest gender imbalances«. American Medical Association. Pridobljeno 17. julija 2020.
  6. Woolf, Katherine; Jayaweera, Hirosha; Unwin, Emily; Keshwani, Karim; Valerio, Christopher; Potts, Henry (2019). »Effect of sex on specialty training application outcomes: A longitudinal administrative data study of UK medical graduates«. BMJ Open. 9 (3): e025004. doi:10.1136/bmjopen-2018-025004. PMC 6429837. PMID 30837254.
  7. http://www.medscape.com/features/slideshow/compensation/2011
  8. Rotenstein, Lisa S.; Ramos, Marco A.; Torre, Matthew; Segal, J. Bradley; Peluso, Michael J.; Guille, Constance; Sen, Srijan; Mata, Douglas A. (6. december 2016). »Prevalence of Depression, Depressive Symptoms, and Suicidal Ideation Among Medical Students: A Systematic Review and Meta-Analysis«. JAMA. 316 (21): 2214–2236. doi:10.1001/jama.2016.17324. ISSN 1538-3598. PMC 5613659. PMID 27923088.
  9. Mata, Douglas A.; Ramos, Marco A.; Bansal, Narinder; Khan, Rida; Guille, Constance; Di Angelantonio, Emanuele; Sen, Srijan (2015). »Prevalence of Depression and Depressive Symptoms Among Resident Physicians: A Systematic Review and Meta-analysis«. JAMA. 314 (22): 2373–2383. doi:10.1001/jama.2015.15845. PMC 4866499. PMID 26647259.
  10. Taylor, Cath; Graham, Jill; Potts, Henry WW; Richards, Michael A.; Ramirez, Amanda J. (2005). »Changes in mental health of UK hospital consultants since the mid-1990s«. The Lancet. 366 (9487): 742–744. doi:10.1016/S0140-6736(05)67178-4. PMID 16125591.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]