Pirit
Videz
Pirit | |
---|---|
Splošno | |
Kategorija | Mineral |
Kemijska formula | železov disulfid (FeS2) |
Lastnosti | |
Barva | Zlatorumena |
Kristalni habit | Kocke, pogosto zraščene |
Kristalni sistem | Kubični, simetrija 3 2/m |
Razkolnost | Slaba |
Trdota | 6 - 6.5 |
Sijaj | Kovinski |
Barva črte | Zelenkasto črn do rjavkasto črn |
Specifična teža | 4,95 - 5,10 |
Tališče | 1,177-1,188 °C [1] |
Topnost | Netopen v vodi |
Pirit ali železov kršec (FeS2) je znan mineral, po nastanku je magnetna spojina.
Poimenovanje
[uredi | uredi kodo]Poimenovan je po grški besedi pyrites, ki pomeni kresilnik, koren besede pa je pyr in pomeni ogenj. Poznan je tudi pod pregovorom »Ni vse zlato, kar se sveti«.
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Pirit v železarstvu ni pomemben. Uporablja se ga predvsem za pridobivanje žveplove kisline, ostanke pa za izdelavo barv.
Nahajališča
[uredi | uredi kodo]Pirit je razširjen sulfid, zato pojavlja se v različnih okoljih in je splošno razširjen po svetu. Najdemo ga v magnetskih, sedimentnih in metamorfnih kamninah. Pirit lahko nastane ob razpadu organskih ostankov in redukciji sulfatov na mehkih sedimentih. V Sloveniji najdemo pirit predvsem v Dolžanovi soteski, Žirovskem vrhu in Blagovici, obstaja pa več 10 drugih nahajališč.
Sklici
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Renato Vidrih: Svet Mineralov. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2002. (COBISS)