Roscelin iz Compiegneja

Roscelin
Rojstvo	cca. 1050[1][2][3] Compiègne
Smrt	cca. 1121 Besançon
Državljanstvo	Francija
Poklic	filozof, teolog
Obdobje	Srednjeveška filozofija/zgodnja sholastika
Regija	Zahodna filozofija
Šola/tradicija	zgodnja sholastika
Glavna zanimanja	metafizika (s teologijo), logika, filozofija jezika
Pomembne ideje	ekstremni nominalizem
Vplivi Aristotel, Antisten, Avguštin, Boetij, Berengar iz Toursa
Vplival na Abelard, averoisti, Marsilij iz Padove, Ockham
Nasprotoval Anzelm, Abelard

Roscelin iz Compiegneja (latinsko: Roscellinus Compendiensis), francoski filozof in teolog, * okoli 1050, † okoli 1125.

Prištevamo ga med glavne predstavnike srednjeveškega sholastičnega nominalizma, po katerem so realno obstoječe samo posameznosti (partikuarije), ne pa tudi občosti (univerzalije). Slednje so v razmerju do partikularij zgolj glasovi oziroma piš glasu (lat. flatus voces).

Nobeno njegovo delo se ni ohranilo, vendar je mogoče njegov ekstremni nominalizem rekonstruirati iz obtožb sodobnikov, ki jih ni imel malo. Dali so mu celo vzdevek Doctor diabolicus (Hudičev doktor), izjemen primer srednjeveške prakse, ki je z vzdevki Doctor in priponami, kot so angelicus^[4], mirabilis^[5] in invincibilis^[6], raje izkazovala čast, kot sramotila.

Leta 1092 je bil obtožen herezije zaradi nominalističnega izpeljevanja teološke razprave o logičnem smislu Svete Trojice. Pravoverno stališče je bilo, da se logike in teologije ne meša. Aristotel je bil avtoriteta za logiko in Avguštin za teologijo. Roscelin krši to načelo in logiko ter teologijo spravi skupaj z zanj neprijetnimi posledicami. Preseneča dejstvo, da mu po obtožbah niso prepovedali poučevati. Kljub temu, da je bil prvi Abelardov učitelj^[7], je bil Roscelinov odnos z Abelardom precej zapleten. Abelard je Roscelina obtožil postavljanja razuma pred vero, kar je razumljivo, saj se je hotel oddaljiti od svojega učitelja. Roscelina v svojih spisih nikjer ne omenja, razen v obtožbah. Edino Roscelinovo pismo, ki se je ohranilo, je zbadljivo pisanje Abelardu, v katerem se norčuje iz njegove kastracije^[8]. Četudi Roscelinu sodobniki niso mogli dokazati herezije, so njegovo početje smatrali za bogokletno in nevarno. Najpomembnejši Roscelinov nasprotnik je bil Anzelm iz Canterburya, ki je leta 1089 papežu Urbanu II. predal pisno obtožbo proti njemu. Nedvomno so nasprotovanja Roscelinu dosegla vsaj to, da se ni ohranilo nobeno njegovo logično-filozofsko delo.

• Clanchy, M.T., Abelard, človek v srednjem veku, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1999 (COBISS)

• Catholic Encyclopedia New Advent (angleško)

Ta članek o filozofu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u