Sorafenib
Klinični podatki | |
---|---|
Blagovne znamke | Nexavar |
Sinonimi | Nexavar, sorafenibijevega tosilat |
AHFS/Drugs.com | monograph |
MedlinePlus | a607051 |
Licenčni podatki | |
Nosečnostna kategorija | |
Način uporabe | peroralno |
Oznaka ATC | |
Pravni status | |
Pravni status | |
Farmakokinetični podatki | |
Biološka razpoložljivost | 38–49 % |
Vezava na beljakovine | 99,5 % |
Presnova | jetrna oksidacija in glukuronidacija (posredovana s CYP3A4 in UGT1A9) |
Razpolovni čas | 25–48 h |
Izločanje | z blatom (77 %) in sečem (19 %) |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
PubChem CID | |
IUPHAR/BPS | |
DrugBank | |
ChemSpider | |
UNII | |
KEGG | |
ChEBI | |
ChEMBL | |
PDB ligand | |
CompTox Dashboard (EPA) | |
ECHA InfoCard | 100.110.083 |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | C21H16ClF3N4O3 |
Mol. masa | 464,825 g/mol |
3D model (JSmol) | |
| |
|
Sorafeníb (pod zaščitenim imenom Nexavar) je antineoplastično zdravilo iz skupine malih molekul, ki deluje kot multikinazni zaviralec in se uporablja za zdravljenje napredovalega raka ledvičnih celic, jetrnoceličnega raka in raka ščitnice.[1][2]
Mehanizem delovanja
[uredi | uredi kodo]Sorafenib je zaviralec proteinskih kinaz z delovanjem na številne proteinske kinaze, vključno z VEGFR, PDGFR in kinazami RAF.[3][4] Z ozirom na kinaze RAF je bolj specifičen za c-RAF v primerjavi z B-RAF.[5] Vpleta se v patološke signalne poti tumorskih celic na več ravneh, in sicer deluje na uničenje rakave celice neposredno preko zavore celične rasti in razmnoževanja kot tudi posredno z zavoro angiogeneze.[6]
Medicinska uporaba
[uredi | uredi kodo]Sorafenib ima dovoljenje za promet za zdravljenje več vrst rakov:[7][2]
- jetrnocelični rak;
- napredovali rak ledvičnih celic pri bolnikih, pri katerih je bilo predhodno zdravljenje z interferonom alfa ali interlevkinom 2 neuspešno ali pa tako zdravljenje za njih ni primerno;
- progresivni, lokalno napredovali ali razsuti, diferencirani (papilarni/folikularni/Hürthlejev) rakščitnice, ki je odporen proti zdravljenju z radiokativnim jodom.
Neželeni učinki
[uredi | uredi kodo]Sorafenib povzroča med drugim zvišan krvni tlak, izpadanje las, krvavitve, izpuščaj, palmo-plantarni eritem (rdečina dlani in podplatov), hipofosfatemijo, drisko, slabost in bruhanje, mielosupresijo (zaviranje delovanja kostnega mozga), slabše celjenje ran ...[6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5539191/sorafenib?query=sorafenib&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 8. 2019.
- ↑ 2,0 2,1 https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/nexavar Povzetek glavnih značilnosti zdravila Nexavar, vpogled: 10. 8. 2019.
- ↑ Wilhelm SM, Adnane L, Newell P, Villanueva A, Llovet JM, Lynch M (Oktober 2008). »Preclinical overview of sorafenib, a multikinase inhibitor that targets both Raf and VEGF and PDGF receptor tyrosine kinase signaling«. Mol Cancer Ther. 7 (10): 3129–3140. PMID 18852116.
- ↑ Keating GM, Santoro A (2009). »Sorafenib: a review of its use in advanced hepatocellular carcinoma«. Drugs. 69 (2): 223–240. doi:10.2165/00003495-200969020-00006. PMID 19228077.
- ↑ Smalley KS, Xiao M, Villanueva J, Nguyen TK, Flaherty KT, Letrero R, Van Belle P, Elder DE, Wang Y, Nathanson KL, Herlyn M (Januar 2009). »CRAF inhibition induces apoptosis in melanoma cells with non-V600E BRAF mutations«. Oncogene. 28 (1): 85–94. PMC 2898184.
- ↑ 6,0 6,1 Obreza A. Sintezne zdravilne učinkovine v onkologiji. Farm vestn 2009; 60: 48–60.
- ↑ Mencinger M. Stranski učinki ob zdravljenju rakavih bolezni z zaviralci tirozinskih kinaz. Onkologija, junij 2018, leto XXII, št. 1: 24–27.