Zgornji Tuhinj
Zgornji Tuhinj | |
|---|---|
 | |
  Zgornji Tuhinj Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°13′38.01″N 14°46′10.68″E / 46.2272250°N 14.7696333°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Kamnik |
| Površina | |
| • Skupno | 7,65 km2 |
| Nadm. višina | 580,4 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 380 |
| • Gostota | 50 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 1219 Laze v Tuhinju |
| Zemljevidi | |
Zgornji Tuhinj - Vas | |
| Lega | Občina Kamnik |
| RKD št. | 15283 (opis enote)[2] |
Zgornji Tuhinj je gručasto naselje v občini Kamnik, ki se nahaja v zgornjem delu Tuhinjske doline pod Menino planino na vršaju potoka Tuhinjščica.
Nekaj novejših hiš je ob cesti Kamnik - Ločica pri Vranskem. Ob poti v Golice je zaselek »Kovk«. Zgornji Tuhinj je središče zgornjega dela Tuhinjske doline. Tu se je 1920 rodil slovenski botanik Ernest Mayer.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]
Tuhinj se v urbarju iz okoli leta 1400 omenja kot sedež župe z vsaj dvanajstimi kmetijami. Takrat se omenja tudi Tuhinjska planina. Župnija se omenja prvič leta 1404, ko je v neki listini za Hruševko rečeno, da leži v tuhinjski župniji. Takrat se Hruševka tudi prvič omenja.[3]
V naselju stoji cerkev svete Marije Vnebovzete iz 15. stoletja. Višje na pobočju stoji obnovljena cerkev svetega Vida. Današnje župnišče naj bi bil nekdanji dvorec Celjskih grofov.
Izvor krajevnega imena
[uredi | uredi kodo]Prvotno ime Tuxyn'ь je tvorjeno iz hipokoristika Tuxynъ, to pa iz Tuxa, ki spada k osebnim imenom Tuxomyslь oziroma Tuxoměrъ. V že omenjenem urbarju je kraj zapisan kot Tuchein kasneje pa tudi kot Tuchen.[4]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 15283«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Otorepec, Božo. Iz najstarejše zgodovine krajev v kamniški občini. Kamnik 1229-1979 zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta. Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana 1985.
- ↑ Snoj, Marko. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan, Ljubljana 2009