Pojdi na vsebino

Spolno prenosljiva bolezen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Spolno prenosljiva bolezen
Propagandni poster v ZDA, ki v 2. svetovni vojni poziva vojake in mornarje, da se zaščitijo. Na dnu plakata je zapisano: "Ne morete premagati osi, če se nalezete VD (veneric disease)."
Specialnostinfektologija uredi v wikpodatkih
Simptomisindrom kronične utrujenosti, tumor, dispneja, okužba, krvavitev, lezija, akutna izguba telesne mase uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10A64
MKB-9099.9
DiseasesDB27130
MeSHD012749

Spolno prenosljiva bolezen ali venerična bolezen je bolezen, pri kateri obstaja velika verjetnost, da se bo od okuženega človeka ali živali prenesla na zdravega s spolnim odnosom, kar lahko vključuje vaginalni, oralni ali analni odnos.

Nekatere spolno prenosljive bolezni se lahko prenašajo tudi z izmenjavo drugih telesnih tekočin, npr. krvi ob uporabi kontaminiranih injekcijskih igel ali transfuziji, materinim mlekom ob dojenju ipd.

V zadnjem času se za pojav vedno bolj uveljavlja izraz spolno prenosljiva okužba, ki je splošnejši; oseba je lahko namreč okužena in deluje kot prenašalec, čeprav sama ne izraža simptomov, značilnih za bolezen.

Virusne okužbe

[uredi | uredi kodo]

Hiv (humani imunodeficientni virus)

[uredi | uredi kodo]

Hiv je retrovirus, ki napada človekov imunski sistem, zaščito pred okužbami in boleznimi. Nezdravljena okužba s hivom vodi v razvoj aidsa.[1] Hiv se najpogosteje prenaša s spolnimi odnosi (analnimi, vaginalnimi in oralnimi) in s souporabo igel za injiciranje drog.

Zdravljenje hiva

[uredi | uredi kodo]

Za hiv še ni zdravila, vendar učinkovita protivirusna terapija virusu prepreči razmnoževanje, kar onemogoči razvoj aidsa. Dosledno jemanje zdravil pomeni, da lahko večina ljudi, ki živijo s hivom, pričakuje običajno življenjsko dobo.[2]

Simptomi

[uredi | uredi kodo]

Od enega do šest tednov po okužbi se pri 50-90% oseb pojavijo simptomi okužbe, ki jih imenujemo akutni hiv sindrom oziroma akutni retrovirusni sindrom. Simptomi akutnega hiv sindroma postopoma minejo, nato pa nastopi brezsimptomatsko obdobje okužbe, ki v povprečju traja od 8 do 10 let. Takrat oseba s hivom nima posebnih zdravstvenih težav.[1]

Ker so lahko simptomi neznačilni ali se ne pojavijo, je edini zanesljivi način ugotavljanja okužbe s hivom testiranje z odvzemom krvi.

Verjetnost okužbe s hivom pri posamezni obliki spolnega odnosa

[uredi | uredi kodo]
Oblika spolnega odnosa Verjetnost okužbe pri enem spolnem odnosu
receptivni analni seks 1,4 %[3]
insertivni analni seks 0,11 % obrezani, 0,62 % neobrezani[4]
receptivni vaginalni seks 0,08 %[5]
insertivni vaginalni seks 0,04 %[5]
receptivni oralni seks 0,04 %[6]

Preventiva

[uredi | uredi kodo]

Med najbolj zanesljive oblike preprečevanje okužbe s hivom se uvrščajo:

  • antiretrovirusna terapija oseb, ki živijo s hivom,
  • dosledna uporaba kondoma
  • PrEP, preventivno zdravljenje, katerega cilj je preprečitev okužbe s hivom,
  • PEP, zaščitno zdravljenje po izpostavitvi hivu.
Oblika preventive Zmanjšanje možnosti okužbe
HIV antiretrovirusna terapija pri HIV+ za 96 %[7]
PrEP za 90-99%, pri doslednem jemanju zdravil[8][9]
PEP za 83 %[10]
Dosledna uporaba kondomov za 80 %[11]

Druge virusne okužbe

[uredi | uredi kodo]

Bakterijske okužbe

[uredi | uredi kodo]

Med bakterijske okužbe spadajo sifilis, gonoreja in klamidija.

Testiranje

[uredi | uredi kodo]

Spolno prenosljive okužbe se testirajo:

  • z odvzemom krvi (hiv, hepatitisi, sifilis),
  • z odvzemom brisa (HPV, herpes, gonoreja, klamidija)

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 »Kaj je hiv | KAJiščeš.si«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. avgusta 2016. Pridobljeno 7. julija 2016.
  2. ↑ »Zdravljenje okužbe s hiv | KAJiščeš.si«. Pridobljeno 7. julija 2016.[mrtva povezava]
  3. ↑ Baggaley, Rebecca F; White, Richard G; Boily, Marie-Claude (1. avgust 2010). »HIV transmission risk through anal intercourse: systematic review, meta-analysis and implications for HIV prevention«. International Journal of Epidemiology. Zv. 39, št. 4. str. 1048–1063. doi:10.1093/ije/dyq057. ISSN 0300-5771. PMC 2929353. PMID 20406794.
  4. ↑ Jin, Fengyi; Jansson, James; Law, Matthew; Prestage, Garrett P.; Zablotska, Iryna; Imrie, John C. G.; Kippax, Susan C.; Kaldor, John M.; Grulich, Andrew E. (27. marec 2010). »Per-contact probability of HIV transmission in homosexual men in Sydney in the era of HAART«. AIDS (London, England). Zv. 24, št. 6. str. 907–913. doi:10.1097/QAD.0b013e3283372d90. ISSN 1473-5571. PMC 2852627. PMID 20139750.
  5. ↑ 5,0 5,1 Boily, Marie-Claude; Baggaley, Rebecca F.; Wang, Lei; Masse, Benoit; White, Richard G.; Hayes, Richard J.; Alary, Michel (1. februar 2009). »Heterosexual risk of HIV-1 infection per sexual act: systematic review and meta-analysis of observational studies«. The Lancet. Infectious Diseases. Zv. 9, št. 2. str. 118–129. doi:10.1016/S1473-3099(09)70021-0. ISSN 1473-3099. PMC 4467783. PMID 19179227.
  6. ↑ del Romero, Jorge; Marincovich, Beatriz; Castilla, Jesús; García, Soledad; Campo, Julián; Hernando, Victoria; Rodríguez, Carmen (14. junij 2002). »Evaluating the risk of HIV transmission through unprotected orogenital sex«. AIDS (London, England). Zv. 16, št. 9. str. 1296–1297. ISSN 0269-9370. PMID 12045500.
  7. ↑ Cohen, Myron S.; Chen, Ying Q.; McCauley, Marybeth; Gamble, Theresa; Hosseinipour, Mina C.; Kumarasamy, Nagalingeswaran; Hakim, James G.; Kumwenda, Johnstone; Grinsztejn, Beatriz. »Prevention of HIV-1 Infection with Early Antiretroviral Therapy«. New England Journal of Medicine. Zv. 365, št. 6. str. 493–505. doi:10.1056/nejmoa1105243.
  8. ↑ Baeten, Jared M.; Donnell, Deborah; Ndase, Patrick; Mugo, Nelly R.; Campbell, James D.; Wangisi, Jonathan; Tappero, Jordan W.; Bukusi, Elizabeth A.; Cohen, Craig R. (2. avgust 2012). »Antiretroviral Prophylaxis for HIV Prevention in Heterosexual Men and Women«. New England Journal of Medicine. Zv. 367, št. 5. str. 399–410. doi:10.1056/NEJMoa1108524. ISSN 0028-4793. PMC 3770474. PMID 22784037.
  9. ↑ Grant, Robert M.; Lama, Javier R.; Anderson, Peter L.; McMahan, Vanessa; Liu, Albert Y.; Vargas, Lorena; Goicochea, Pedro; Casapía, Martín; Guanira-Carranza, Juan Vicente (30. december 2010). »Preexposure Chemoprophylaxis for HIV Prevention in Men Who Have Sex with Men«. New England Journal of Medicine. Zv. 363, št. 27. str. 2587–2599. doi:10.1056/NEJMoa1011205. ISSN 0028-4793. PMC 3079639. PMID 21091279.
  10. ↑ »Post-exposure prophylaxis - Efficacy«. Pridobljeno 8. julija 2016.
  11. ↑ Weller, S.; Davis, K. (1. januar 2002). »Condom effectiveness in reducing heterosexual HIV transmission«. The Cochrane Database of Systematic Reviews. Št. 1. str. CD003255. doi:10.1002/14651858.CD003255. ISSN 1469-493X. PMID 11869658.
Stub icon

Ta medicinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Spolno_prenosljiva_bolezen&oldid=6297324«